Kapela pri Radencih
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

MISEL DNEVA

"Verovati v Boga, kakor ga poznamo v Stari zavezi in verovati v Jezusa Kristusa, pomeni verovati, da je vsak človek poklican k večnemu življenju." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako Vam je všeč spletna stran Župnije Kapela ?
  Lepo da ima naša župnija spletno stran
  Zanimiva
  Premalo pregledna
  Lahko bi bila boljša
  Nič posebnega
rezultati anket

Zvonenje in zakonodaja zvonenja v Sloveniji

I. Redno zvonjenje

1. Jutranjica ali dan zvoni
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem (13. stol.) zasledimo običaj, da se je ob zori zvonilo Mariji v pozdrav in počeščenje. V civilnem življenju je bilo že zdavnaj poprej v navadi jutranje zvonjenje, ki je naznanjalo, da se mestna vrata odpro in da se zopet začenja življenje na ulici in trgu. Pri nas so nekoč zvonili dan ob 4.00 zjutraj. Tedaj je bilo to zvonjenje znamenje za uro, ker druge niso imeli. Najprej so zvonili brez presledka s srednjim zvonom, nato pa še z malim, ob nedeljah pa z velikim in srednjemalim. To zvonjenje je bilo podobno večernemu.
Danes se jutranjica sila redko sliši, običajno za velike praznike, ko fantje in možje s pritrkavanjem naznanijo slovesnost tistega dneva...

2. Zvonjenje ob sedmih zjutraj
V času, ko je l. 1713 razsajala kuga, je ljubljanska škofija ukazala, naj se vsak dan zvoni četrt ure z vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj ta čas molijo 5 očenašev in zdravih Marij za odvrnitev te grozne šibe. Leto kasneje je bilo ukazano, naj se zvonjenje ob devetih prestavi na sedmo uro. Tako je ostalo vse do danes. Zvonjenje ob sedmih zjutraj je bilo torej uvedeno zaradi kuge in Turkov, ki sta bila huda sovražnika našega ljudstva. V zavesti naših prednikov pa je zvonjenje ob sedmih zjutraj zamenjalo jutranjico. Pri nas zvonimo »sedem« s srednjevelikim zvonom, ob nedeljah in praznikih pa z velikim zvonom.

3. Opoldansko zvonjenje
Veliko pozneje kot večerno in jutranje zvonjenje je prišlo v navado opoldansko zvonjenje. Papež Kalist III. (1455-1458) je ukazal opoldansko zvonjenje, da bi se z molitvijo izprosila zmaga krščanskega orožja nad Turki. Papež je v pismu opozoril na turško nevarnost. Naročil je, da se vsak dan zvoni med 9.uro (nono) in večernicami tako, da vsi slišijo. Tedaj naj se moli očenaš in trikrat zdrava Marija. Zaradi tega je opoldanski zvon dobil naziv 'turški zvon'. Pri nas »poldan« zvonimo enako kot »sedem«.

4. Večerno zvonjenje
Večerni zvon ima veliko moč za človeško dušo. Že pesnik Dante (+1321) opeva, kako se popotnika poloti domotožje, ko zasliši iz daljave večerni zvon, ki žaluje za umirajočim dnevom.
Pravi začetnik večernega zvonjenja na čast Gospodovega oznanjenja je papež Gregor IX. (1227-1241). K razširjanju tega zvonjenja (predhodnik današnjega večernega angelskega pozdrava) so zelo pripomogli frančiškani. Razen angelskega pozdrava se zvečer zvoni še z manjšim zvonom za verne duše. Ponekod zvoni zvečer tudi na čast sv. Florijanu, zavetniku proti požarom. Temu zvonjenju v ljudskem izročilu pravimo tudi »avemarija«. Pri nas zvonimo »avemarijo« ob mraku, s 3-mi zvonovi posamič. To je zadnje zvonjenje dneva.

5. Zvonjenje ob petkih
Praška sinoda (l. 1386) naroča, naj vsak petek zvoni v počastitev Jezusovega trpljenja. Ko se oglasi zvon, naj vsi prekinejo delo, tudi obed in naj kleče zmolijo pet očenašev v spomin na Jezusovo trpljenje. Papež Benedikt XIV je leta 1740 predpisal, da se v vseh stolnih in župnijskih cerkvah zvoni ob tretji uri popoldne v spomin Jezusovega trpljenja in smrti. V naše kraje je to zvonjenje vpeljala salzburška sinoda (1418). Pri nas na čast Jezusovega trpljenja zvonimo z velikim zvonom.

6. Mrliško ali pogrebno zvonenje
Mrliško zvonjenje ima dva dela. Smrt naznani »cingel« v župnijski cerkvi, ko se g. župniku prijavi cerkveni pogreb. To zvonjenje je treba pozorno poslušati! Če zvoni dvakrat z malim zvonom pomeni, da je umrla ženska. Če zvoni trikrat pa pomeni, da je umrl moški. Kadar umre župnik ali škof, se smrt naznani na podoben način, toda z velikim zvonom. Drugo mrliško zvonjenje so "cuge", ki se zvonijo z vsemi zvonovi po jutranjem, opoldanskem in pred večernem zvonjenjem. Ob tem zvonjenju naj bi se še posebej spomnili pokojnika, ki bo kmalu pokopan.

Zvonjenje na praznik Vseh svetih zvečer, ko se molijo rožni venci za naše drage rajne, je daljše trikratno zvonjenje z vsemi zvonovi. Vsak začetek naznani enega od treh delov molitve rožnega venca.

7. »Delopust«
Naši predniki so skovali zanimivo besedo, ki je zelo sporočilna, pomeni pa: »pusti delo«. Človek si mora vzeti čas za pripravo telesa in duha na nedeljo, na praznik... Tudi Stvarnik je po opravljenem delu stvarjenja sveta in človeka, počival 7. dan.
Zato delopust zvoni ob sobotah in dan pred velikimi (zapovedanimi) prazniki v »zimskem« času ob 15. uri (to je od goda nadangelov Gabrijela, Rafaela in Mihaela – 29.9., pa do godu mučenca sv. Jurija – 23.4.), v »poletnem« času pa ob 16.uri. Pri nas pričnemo zvoniti »delopust« z velikim zvonom, ki se mu nato pridružijo ostali zvonovi. Delopust pred prazniki pri nas običajno naznanimo s slovesnim pritrkavanjem.


II. Mašno zvonjenje

Že samo ime pove, da v to kategorijo sodijo načini zvonjenja, ki vabijo k bogoslužju.

1. Zvonjenje k maši ali »firkelc«
Že samo ime izdaja, da gre za zvonjenje 15 min. pred sv. mašo. Zvoniti pričnemo z malim zvonom, nato se mu pridružijo tudi ostali, ki v enakem vrsten redu tudi pojemajo. Ob nedeljah se temu zvonjenju pridruži tudi veliki zvon. Ob praznikih se pred bogoslužjem oglasi slovesno pritrkavanje...

2. »Urni zvon«
Ob nedeljah in praznikih prvič vabimo k bogoslužju že 1 uro prej, in to z velikim zvonom.


III. Izredno zvonenje

1. «Huda ura«
Kadar se bliža nevihta je potrebno zvoniti "hudo uro" predvsem kot znamenje za molitev, ki naj odvrne razdivjane strele. Naše ljudstvo je verjelo, da glasovi zvonov odganjajo nevihte in lomijo strele. Najprej se oglasi veliki zvon, nato se mu pridružijo ostali. Zvonilo naj bi tako dolgo, dokler nevarnost ne pojenja...

2. »Požar«
V preteklosti, ko ni bilo nam sedaj poznanih načinov alarmiranja, so zvonovi opravljali svojo funkcijo tudi v »civilni sferi«. Tako se je v primeru požara klicalo na pomoč z bitjem ob plat zvona. To je izgledalo tako, da je kembelj na eno stran udarjal močneje...

Kadar zvoni ob neobičajni uri, to pomeni, da se je nekaj zgodilo.


ZVONENJE-ODLOK V EU IN SLOVENIJI - PDF

Napovednik


 ponedeljek, 01.09.2014 - torek, 01.09.2020

Določila ZCP o podeljevanju zakramentov

več ...


 ponedeljek, 02.01.2017 - četrtek, 04.01.2018

Župnijske slovesnosti v letu 2017

Nekatere župnijske slovesnosti v letu 2017 več ...


 nedelja, 15.01.2017 - nedelja, 31.12.2017

Krašenje in čiščenje cerkve in župnišča 2017

V imenu predstavnikov ŽPS Vas prosim, da se čiščenja in krašenja udeležujete v večjem številu. Posebej ste vabljeni starši veroučencev. Hvala za razumevanje več ...


 nedelja, 17.09.2017 - nedelja, 01.10.2017

25. in 26. Navadna nedelja 2017 A

več ...


 nedelja, 17.09.2017 - nedelja, 01.10.2017

25. in 26. Navadna nedelja 2017 A

več ...

Celotni seznam napovedi